Kronika novomeške odbojke

Izpod peresa Bojana Verniga nastaja kronika ženske odbojke v Novem mestu, v kateri se vrača vse do leta 1931, ko je bila v Novem mestu odigrana prva odbojkarska tekma za prvenstvo Sokolske zveze kraljevine Jugoslavije . To je bila tudi prva uradna tekma ženske odbojke v Novem mestu.

V kroniki so zbrane fotografije, članki, rezultati in zgodbe igralk, ki so pustile pomemben pečat v odbojki. Kronika bo izšla leta 2020, do izida bomo tedensko objavljali članke, fotografije in zgodbe igralk, ki so zaznamovale odbojkarski prostor v Novem mestu.

Kroniko bo možno naročiti v prednaročilu.

11.12.2019
3. Tina Cigler pripoveduje

Monka "na motorju". Priprave na Rogli leta 1994

Poletne priprave na Rogli 1994. Kot je v navadi, se na pripravah opravi tudi krst novink v članski ekipi. V praksi to pomeni, da moraš po navodilu veterank opraviti serijo nalog in za vsako neopravljeno dobiš X udarcev s tenisko po zadnji plati. Naloge so seveda skrbno izbrane tako, da se kar najbolj verjetno končajo s teniskami (npr. pojdi ukrast zastavo tabornikom iz sosednjega tabora), ali pa tako, da se vsaj dobro osmešiš (npr. zapojte pesem v kanonu). Novinke tistega leta - Eva, Andreja, Nataša in Tina - smo se zato zelo razveselile prve naloge: "Prinesite nam dlako od krave! Imate 15 minut časa. "Odleglo nam je. Nič lažjega. Krave so bile na Rogli dobesedno povsod in bile so prijazne. Srečevali smo se na poti v restavracijo, na treningih na travniku, pasle so se med našimi bungalovi, ena se je celo ulegla ob našo teraso in prežvekovala in takrat je nastala znamenita fotografija "Monka na motorju" (Monka jaha ležečo kravo in jo drži za roge). Skratka, dlaka, ni problema. Zapodile smo se ven. Med bungalovi - nobene krave. Tečemo proti restavraciji, kjer si po navadi srečal vsaj pol črede - nič. Travnik - prazen. Ok, kje so vse krave?! Sonce je res že skoraj zašlo, ampak saj ne hodijo s kurami spat? Minute so tekle. Zapodile smo se v nek hrib, gazile visoko travo, trajalo je sto let, da se je začel teren počasi ravnati in odprl se je pogled na prostran pašnik ob gozdu. Čisto ob robu gozda se je pasla krava s teličkom. "Lej jo!!!" smo zavpile, kot da smo našle žirafo. Končno ena budna krava na celi Rogli. Suvereno smo zakoračile proti njej. Krava je dvignila glavo in se zastrmela v nas. Avtomatsko smo se ustavile. Ni bilo videti kot "o, ste prišle na obisk", ampak bolj kot "punce, glejte, da ne bo kakšnih neumnosti". "Misliš, da je problem, ker ima telička zraven?" je vprašala Nataša. Krava se je prestopila en korak v našo smer. Malo nas je stisnilo. Šele zdaj smo ozavestile, kako velika in težka žival je to v resnici. Začele smo si podajati nalogo - daj ti, ne no, pa daj ti, pa saj samo cukneš ... Andreja ji je s kakih 10 metrov prigovarjala, da je vse v redu, da potrebujemo samo eno dlako, to je vse ... Krava je še vedno stala kot kip, tudi žvečiti je nehala. Samo uho ji je tu in tam trznilo, pogled nalepljen na nas. Postalo je nelagodno. Andreja je vseeno naredila previden korak ... Še enega ... Krava pa nenadoma enega proti nam. Neverjetno, kako hitro postaneš ponižen. Vsi smo nekaj trenutkov stali čisto pri miru. Nato pa je zvonec okoli njenega vratu začel zvoniti, ko je spravljala svoje ogromno telo v tek. Ne spomnim se treninga, na katerem bi vse tako zavzeto tekle. Sploh se nismo ozirale, samo tekle smo in upale, da zvonec čim prej utihne. Nazaj smo sicer prišle pravočasno, a brez dlake. Pred bungalovom smo še kako minuto obupano iskale v travi, če je kje kakšna po analogiji "kjer se krava valja, dlako pusti", ampak neuspešno.

"Nimate dlake??" so se režale veteranke, ko smo vstopile. Seveda, one so medtem v bungalovu pile pivo. Me pa smo na terenu dale na tehtnico "s tenisko po riti" ali pa "z rogom skozi rit" ... in stvar je bila zelo jasna.

4.12.2019
2. Stanka Dokl pripoveduje

Stanka Dokl je leta 1953 z ekipo Novega mesta osvojila naziv državnih mladinskih prvakinj Jugoslavije.

Bogato zgodovino ženske odbojke, ki se piše vse do danes,  je zaznamovalo veliko število igralk, med njimi tudi Stanka Dokel, ki je leta 1953 z ekipo Novega mesta osvojila naziv državnih mladinskih prvakinj Jugoslavije.Stanka pripoveduje: Potem, ko smo se Novomeščanke prebile v zvezno ligo, so začele prihajati k nam tudi eminentne ekipe, ki so imele za seboj že dolgoletni igralski staž v zvezni ligi. Tako so pripotovale v bližnje Novo mesto tudi igralke Lokomotive iz Zagreba. Ponosno so hodile po igrišču na Loki, prepričane v zanesljivo zmago. Ampak, bolj ko se je tekma bližala koncu, v vse slabšem položaju so bile Zagrebčanke in na koncu se je rezultat obrnil v našo korist. Gostje se nikakor niso mogle sprijazniti s tem, da jih je premagala neznana »vaška« ekipa. Začele so iskati vzroke za poraz povsem drugje, kot pa pri svoji igri. In glej ga zlomka: zgnetle so se okrog odbojkarske žoge in ji dosodile glavni razlog za poraz, češ da žoga ne odgovarja predpisani teži. Zagrebčanke so vložile pritožbo, tekmovalna komisija je pritožbi ugodila in tekmo smo morale ponovno odigrati. Bile smo užaljene, ker smo z dobro igro zanesljivo in upravičeno dosegle zmago. V ponovljeni tekmi smo stresle vso svojo jezo na gospodične iz velikega hrvaškega mesta in jih še  bolj gladko premagale, kot pred tednom dni. Pravici je bilo zadoščeno, me pa smo dokazale, da ekipe iz »majhnih« klubov, lahko včasih damo lekcijo tudi veliko večjim. (Po pripovedovanju Stanke Dokl zapisal Bojan Vernig)

Prvi pisni vir župskih tekme je poročilo Sokolskega glasnika, o pravilih in težavah s prvenstva Sokolske zveze kraljevine Jugoslavije, ki je bilo leta 1931 odigrano v več župnijah v Sloveniji, med drugimi tudi v Novem mestu.

27.11.2019
1. Križi in težave na tekmah v Koroškem okrožju

Lenčka Knaflič v skoku (10), fotografija posneta na Loki v petdesetih letih

Zanimiv je komentar novinarja, ki je spremljal odbojkarske tekme, ki jih je organizirala župa Maribor v »Koroškem okrožju« v letu 1932. Iz tega tekmovanja so se igralci »Slovenjgradca« uvrstili na župske tekme v Mariboru. Težave in nerodnosti s katerimi so se srečali tamkajšnje ekipe in tekmovalci, so se dogajale tudi po drugih okrožjih. Značilnosti je novinar povzel s splošnimi pripombami takole: » V bodoče bi bilo želeti, da vsi tekmovalci nastopijo v predpisanem telovadnem kroju. Disciplina je bila dobra, le en slučaj se je dogodil, da je moralo vodstvo izključiti tekmovalca. Za vse sokolske tekme velja: govoriti in posredovati pri sodnikih itd. sme le vodja vrste oziroma moštva. Vsak drug način je nedopusten. Naše tekme morajo biti delo in ne govoričenje in kritiziranje. Tekme so sodili domači sodniki. Poznalo se jim je pomanjkanje rutine. Sojenje tekem v odbojki zahteva od sodnika veliko duha prisotnosti. Dolgoletni favorit se je moral letos umakniti Slovenjgradcu. Vrstni red odgovarja izvežbanosti moštev. Vuzenica je odstopila od tekmovanja, ker so se morali člani (na zahtevo njihovega načelnika) udeležiti gasilskega zleta v Vuzenici. To gotovo ni znak sokolske discipline! Prvo je Sokolstvo in nato šele drugo. Sokolska tekma je najmanj tako važna kot gasilski zlet. Ostala društva pa naj se za prihodnje leto pripravijo. Nobeno društvo ne sme manjkati. Razveseljiv napredek so prikazali Prevaljčani, ki so letos prvič tekmovali; slab dan so imeli Guštanjčani. Oni, ki so bili nekaki učitelji Prevaljčanov, so jim v tekmi podlegli. Guštanjski vrsti manjka skupnosti. Vsak igra na lastno roko. Igra ob mreži je pomanjkljiva. Žerjavu manjka naraščaja. Že nekoliko let vidimo vedno iste igralce. Značilno je to, da so v žerjavski vrsti sami družinski očetje. Tu naj se mladi fantje vzgledujejo. To je požrtvovalnost..Slovenjgradec je igral le s petimi igralci, ker je eden obolel. Igra ob mreži je pri njih odlična. Slovenjgradec si je letos priboril v kategoriji članov naslov okrožnega prvaka in tekmuje v Mariboru za župno prvenstvo. Ženski naraščaj je postavil le Slovenjgradec, zato je brez konkurence postal prvak in pride v tekmovanje za prvenstvo župe. Članic ni postavilo nobeno društvo.«(Sokolski glasnik, Glasilo saveza kraljevine Jugoslavije, 30.7.1932, stran 4)

IMATE VPRAŠANJE?

Pišite nam!

GOR